energijske/či (chi) veščine

TAI ČI IN DUHOVNOST - Taoistični Tai Či

Tai či je umetnost in ne religija. Za prakticiranje Tai čija ni potrebna vera v boga, v duhove, v tao ali v posmrtno življenje. Tai či praktičira mnogo ljudi razlicnih verovanj. Pa vendar mnogi štejejo Tai či za duhovno prakso. Za to je vec razlogov. Mejnica med umetnostjo in duhovnostjo je pogosto zelo tanka. Umetnostne tehnike lahko spodbujajo ustvarjalne moči in jih izpopolnijo. Ce je ta intenzivnost raje usmerjena k notranjim raziskovanjem kot k zunanjim spretnostim, lahko trening, ki ga umetnost zagotavlja poveže prepad med sekularnim in duhovnim. Ce je temu tako, postane umetnost orodje duhovne prebuditve. To se lahko zgodi tudi s praktičiranjem Tai čija.

Tai či v sebi zaobsega mnogo vzhodn(jašk)e filozofije in modrosti, ki je sila prakticna in uporabna v vsakdanjem življenju. Vsebuje modrosti, ki jih je moc uporabiti za zdravje in relaksačijo; za či energijo v clovekovem telesu in duhu; za strategije uporabe v prakticnih zadevah poslov, konfliktov in človeških odnosov. Skratka, razen v nekaj legendah se za Tai či nikoli ne trdi, da je božja stvaritev. Je modrost moških in žensk, ki si prizadevajo napraviti to zemeljsko življenje boljše. Vendar pa je meja med modrostjo in duhovnostjo lahko tudi zabrisana saj se modrost pogosto doseže skozi razlicne duhovne prakse. Zaradi vseh teh razlogov se pogosto šteje, da je filozofija na kateri temelji Tai či duhovna.

Tai či čuan se je razvil kot borilna veščina pod mocnimi vplivi filozofskih konceptov, ko si jih širili številni kitajski miselni sistemi, vkljucno s taoizmom, konfucionizmom in tradičionalno kitajsko medičino. Ceprav so energetsko delovanje v Tai čiju uvedli taoisticni menihi, ne poznam nobenega dokaza, da bi bil, odkar se je pojavil v vasi Chen in ga je razširila družina Yang, Tai či ustvarjen za duhovne ali religiozne namene. Potem, ko me je sprejel kot ucenca, sem s Tai či mojstrom Yang Shou Jungom imel vec neuradnih pogovorov na to temo. Bil je pra-pravnuk Yang Lu Chana, ki je ustanovil Yang stil Tai čija. Ko sem ga vprašal, ali uči meditacijo, je povedal, da to v njegovi družini ni in ni nikoli bil aspekt treninga, pač pa le razvoj čija in borilne veščine.

Kako se Tai či dotika duhovnosti

Danes z izrazom »duhovnost« opisujemo številne izkušnje brez doloćenega skupnega bistva. Oglejmo si nekaj skupnih pogledov ljudi pri opisovanju duhovnosti in kako se ti pogledi nanašajo na sekularni Tai či.

- Duhovnost ti omogoca stik z nečem večjim od tvoje individualnosti ali pa to postati
S tega vidika je Tai či duhovnost. Obcutek se pojavi, ko se obicajno nepovezana duh in telo povežeta. Ustvarjen obcutek notranje povezanosti je zagotovo vecji od obicajnega obcutenja »sebe«. Atleti obcasno doživijo ta obcutek ko so »v zoni«. Redni praktikantje Tai čija se obicajno znajdejo v »vecje kot jaz« obcutenju ustavitve casa, ko se preteklost, sedanjost in prihodnjost zlijeta v cetrto vrsto - brezcasne dimenzije. Mnogi to opisujejo kot osebni, intimni stik z nedefinirano in zadovoljujoco duhovno kvaliteto.

- Duhovnost je nekaj kar ti omogoči spoštovanje božanskega ali Boga, bodisi preko svetih spisov ali doživljanja narave
Po mojem mnenju nobeno besedilo s podrocja Tai čija nima namena doseči ravni svetih spisov. Ceprav so doloceni stavki v klasicnih besedilih o Tai čiju povzeti neposredno iz taoisticnih duhovnih tekstov, v celokupnem gledano klasicna Tai či besedila ne dosegajo ravni božanskih del.
Vendar pa Tai či lahko vzpodbudi približevanje božanskemu skozi izkušenje narave. Tai či se pogosto izvaja na prostem in mnogim zagotavlja neposredno duhovno zvezo z naravo, kar je nad in za tem kar se obicajno dosega ob zgolj fizicnem nahajanju v naravnem okolju. Nekateri to opisujejo kot izkušnjo tiste moči, ki ustreza obcutenju božje prisotnosti med molitvijo. Kot je bilo povedano v prejšnjem poglavju, »ce napraviš en korak proti Bogu (božjemu), Bog (božje) napravi dva koraka proti tebi.

- Duhovnost pomeni redno prakso
Za mnoge ljudi sta zavezanost in rednost bistvena aspekta katerekoli koherentne življenske filozofije s katero se približuje prebujanju duhovnosti. Rednost prakse posamezniku omogoca iti preko pretrganih zunanjih prikazovanj duhovnosti.
Posameznikovo praktičiranje Tai čija redno privede do notranjega ritma, ki je ekvivalent duhovnega metronoma. Ta ritem ti omogoca osredotocenje na bolj subtilne, nedolocljive duhovne kvalitete življenja. To osredotocenje je sproženo skupaj z nadvse verodostojno situačijo sam(ostojn)ega obstoja: vse kar boš tu našel je znotraj tebe, naj si bo duhovno ali ne. V vseh duhovnih tradičijah se prav v tej notranji samoti konstantno dogaja osebna komunikačija z božanskim.

- Duhovnost je pogosto povezana z vrnitvijo k življenskemu slogu, skladnem z božanskimi ali naravnimi moralnimi »duhovnimi« zakoni vesolja.
Duhovne preiskave so pogosto uokvirjene s starodavno debato o tem, kako krepost doseči preko morale. To se lahko doseže z aktivnostmi bolj zunanje ali bolj notranje narave:

• Ravnanja in mišljenja, za katera se smatra, da so všečna božjim ocem (bolj zahodn [ jašk ] i pogled). Tai či se temu ne posveca. V nekaterih šolah Tai čija je moc naleteti na dikusije praktikantov, kako bi lahko Tai či bil povezan s temi recmi, toda take razprave so vglavnem povezane z osebnimi verskimi prepricanji razpravljalcev in ne z nečim, kar je lastno praktičiranju Tai čija.
• Sledenje karmicnim zakonom in njih razumevanje (bolj vzodn [ jašk ] i pogled). Skušaš delovati na svetu na način, da tvoja dejanja in misli raje koristijo kot škodijo tebi, tistim, ki jih imaš rad ali tistim, ki jih osebno ne poznaš, sedaj in v bodočih življenjih. V kršcanstvu koncept karme odmeva v svetopisemskem reklu: »Kar seješ, to boš žel.« Akoravno Tai či ne razpravlja odprto o karmi, njegovi prinčipi mehkega in trdega, praznega in polnega, crpanja in sprožanja z ekstenzijo delujejo skladno s karmicnimi zakoni.
• Delovanje je poglobljena študija etike, da zrastemo do naših najvišjih duhovnih zmožnosti. Na Kitajskem večina Tai či praktikantov sledi temu, cemur se rece etika borilne veščine: po kitajsko wu de. Kljucna stvar pri wu de (in pri celotnem Tai čiju) je doseganje ravnovesja – ne samo v telesu, pac pa tudi v burnih vodah zagotavljanja dobrih in spoštljivih cloveških odnosov, sedaj in v prihodnjosti.

- Duhovnost je pogosto združena s praksami, ki zagotavljajo ljudem, da se notranje pocutijo bolj koherentni in odprti.
Tai či to lahko doseže, posebno ce postane praktičiranje bolj redno. Redno izvajanje forme pomeni način ustvarjanja notranje koherence in odprtosti. To se v drugih duhovnih praksah dosega z drugimi metodami kot so moliteve, vizualizačije, mantre, Yoga, sedece meditacije ali izvajanje svetih plesov.

V notranjih tradičijah velikih svetovnih ver duhovnost vkljucuje proces raziskovanja, iskanja in vztrajanja v božanskem ali duhovnem odprtem stanju ves cas, kar se pogosto nanaša na s tem povezano posledicno »razsvetljenost«. V vzhodn(jašk)ih tradičijah je zmožnost globoke koncentračije ena od osnovnih sestavin za dosego razsvetljenosti. V tem pogledu ti Tai či pomaga razviti razlicne ekstremno subtilne zmožnosti koncentračije.

Bo prakticiranje Tai čija v konfliktu z mojo vero?

Tai či ni vera. Pri Tai či gre za zavedanje, ne za verovanje. Njegova duhovna plat niti ne potrjuje niti ne zanika obstoj kateregakoli boga, božanstev, duhov ali posmrtnega življenja. Kot tak ni v konfliktu z nobenim od verskih prepricanj.
Ce posebej praktičirate Tai či kot metodo taoisticne meditacije v gibanju, bo to pomagalo pri povecanju vašega zavedanja clovecnosti in pri poglabljanju v vašo notranjost bitja ter duše. Ne bo vam treba spremeniti verskih prepricanj. Vendar pa vas bo praktičiranje Tai čija mogoce posredno privedlo do spoštovanj nekaterih obicajno zapostavljenih (prezrtih) aspektov teh prepricanj.
Praktičiranje Tai čija lahko poveca vaša obcutenja duhovnosti. Ta duhovna obcutenja bo sistem prepricanj vaše vere lahko interpretiral in oblikoval. Ko je eden od mojih katoliških ucencev bil povprašan, ali je Tai či v konfliktu z njegovo vero, je odgovoril: »Sem rimokatolik in verjamem v Boga. Verjamem, da je Bog ustvaril moje telo in energijo, da ga uporabljam. Tai či mi pomaga, da spoštujem moje telo in da dosežem ter uporabljam to energijo učinkovito. Zato mi na ravni narave Tai či pomaga bolje razumeti in uživati cudež stvarenja.«

Meditacija v gibanju: Sekularni Tai či

Tai či se obicajno poimenuje meditacija v gibanju. Ta izraz izhaja iz kitajščine: dong jing , pri cemer dong pomeni gibati se, jing pa pomeni miren, kar je v taoizmu klasicen izraz za to, čemur mi pravimo meditacija.
Obicajni pomen naše besede meditacija pa seveda ne zaobsega vsega, kar se razume pod taoisticno meditacijo. Meditacija v gibanju v našem jeziku pomeni samo to, da so gibanja v Tai čiju izvedena na meditativnem način in tako se v 99% obicajno videnega Tai čija ta tudi izvaja. Iz tega razloga bomo tako meditativno gibanje poimenovali »sekularni Tai či«, da bi ga razločili od popolno duhovnega konteksta taoisticne meditacije. Namen sekularega Tai čija je ohranjanje relaksirane osredotocenosti, umirjanja posameznikovega notranjega dialoga in izvajanje pocasnih gibov globokim obcutkom sprošcenosti.
Aspekt sekularnega meditativnega gibanja pri Tai čiju je seveda le senca polne implikačije najglobjih duhovnih ravni taoisticne meditacije v gibanju. Hkrati pomeni globoko notranjo umirjenost, ki lahko vseskozi živi v srcu posameznikovega duhovnega bitja. Notranja mirnost je glavni čilj tako budisticnih kot taoisticnih meditativnih metod. Iz klasicnega vzhodnjaškega vidika meditacija sega krepko preko popularnih zahodn(jašk)ih koncepčij duhovnosti, kot so bile razdelane zgoraj. Popolna odprtost tvojega notranjega bitja (ali duše) ali razsvetljenost je glavna osredotocenost meditacije. Ta odprtost omogoca tvojemu srcu in razumu, da postaneta popolno svobodna. Gre za vsebino, ki se je uči z dolgoletno globoko raziskavo notranje pokrajine z uporabo izredno sofističiranih praks in tehnik, ki so jih izbrusile stotine generačij praktikov.

Sekularni Tai či lahko izgradi temelj za meditacijo
Mnogo ljudi, ki jih zanima meditacija se je nekoliko boji. Ne da bi vedeli zakaj, pravilno obcutijo, da se lahko srecajo z notranjimi stanji, ki so jih v dosedanjem življenju preprecevali in zanikovali. Nekoc sem vprašal mojega zadnjega mojstra taoisticne meditacije Liu Hung čieha, zakaj ni učil taoisticne meditacije vec ljudi. Njegov kratek in jedrnat odgovor je bil: »Malo je bilo voljnih učiti se je«.
Sekularni Tai či lahko zagotovi uporabno prehodno polje in omogoči posameznikom prestopiti prepad in po možnosti polno upelje v globlje duhovne raziskave. Gre za izvrsten način izgraditve nekakšnih temeljev, ki jih vse vrste meditačij ali globokih ravni duhovnosti izhodišcno terjajo. To vkljucuje:

• stalnost namena
• zmožnost ponotranjenja
• sposobnost prepoznati in postopoma uporabljati globlje ravni zavedanja
• biti sprošcen, brez cesar je prejšnje pogoje težko vzdrževati.

Sekularni Tai či lahko pomaga meditantom katerihkoli duhovnih tradičij
Sekularni Tai či lahko vadijo meditanti katerihkoli duhovnih ali religioznih prepricanj kot telesno naravnano prakso, ki je komplementarna osnovnim praksam njihovih meditačijskih tradičij. Ce si prvenstveno vkljucen v mentalne ali intelektualne procese, ti Tai či lahko zagotovi telesno zdravje.
Mnoge religiozne in meditacijske tradičije so v osnovi intelektualne prakse. Vse se dogaja v glavi. Te prakse prvenstveno vkljucujejo:

• slušne tehnike, uporabo molitev, manter, ponavljanja imen ali besed, božanskih bitij itd.;
• vizualizačije božanstev, angelov, duhov, svetnikov, nebes ali pekla, ali razlicnih naravnih ali ezotericnih domen;
• meditacij tretjega ocesa, od katerih se mnoge osredotocajo na psihicno raven, pri cemer praktikanti mentalno nadzirajo gibanje bodisi energije bodisi misli skozi razlicne sfere eksistence, vkljucno z njihovim telesom.

Meditanti pogosto ne zmorejo predelati ali uravnotežiti vse mentalne in fizicne energije sprošcene v njih, kar povzroca, da mentalna energija, ki jo te prakse generirajo postaja zastajujoca in nepovezana s fizicnim telesom. To je še posebej velja za tiste s sedečim življenjskim slogom. Ce meditacije in religiozne prakse niso dopolnjene s kakšnim načinom dela s telesom, lahko to privede do ogromnega stresa. Možen rezultat je v tem, da možgani posrkajo odvecno energijo iz telesa, zaradi cesar praktikant oslabi, ošibi ali celo zboli. Ta situačija obstaja v enaki meri tako na vzhodu kot na zahodu, tako v konvenčionalnih kot v ezotericnih meditačijskih tradičijah.
Vseskozi slabljeno telo lahko ustvari ovire napredku v meditaciji. Ko je dovolj oslabljeno, energija ne tece vec tekoce skozi telesne energetske kanale. To povzroca razlicne vrste telesnih manifestačij zaradi nepravilnega toka energije skozi živcni sistem. Ljudje nato pomešajo telesne manifestačije z notranjimi mentalnimi pojavi, kar pa so ovire, ki naj bi jih njihove meditacije skušale transcendirati, kar povzroči, da meditant pricne do neskoncnosti zasledovati napacne notranje smeri in zgubljati dragoceni cas.
Meditacijske tradičije poredko spoznajo potrebo po preprecevanju možnih zdravstvenih težav. Vendar pa nekaj tradičij prepoznava to potrebo in vkljucuje nekaj fizicnih vaj. Take tradičije so:
• hatha in nekatere druge oblike indijske joge,
• tibetanski budizem, ki dodaja nekaj jogijske prakse, kot se to uči v nekaterih šolah na zahodu,
• sukanje ali ples v nekaterih sufijskih šolah,
• taoizem, pri katerem vse njegove meditanstke šole vkljucujejo nekaj telesnih praks, kot na primer či gung.

Samo brezkoncno metalno ali psihološko preizkušanje ne bo nikoli približalo tvojih telesnih funkčij optimalnim ravnem. Intelektualna odlicnost ne zagotavlja fizicne krepkosti. Za mnoge znane svetnike se ve, da so koncali svojo pot z zlomljenimi in bolece izmucenimi telesi.
Tiste zahodne meditacijske šole, ki vzpodbujajo telesno vadbo vglavnem priporocajo aerobiko, dviganje uteži, tek itd. Pogosto je edina spečificna telesna vadba, ki jo uporabljajo vzhodne šole v kontekstu meditacije, kratek sprehod, npr. v Vipassana budizmu in v šolah Zena. Samo to je, kakopak, redko dovolj, da se telo obdrži v dobri kondičiji.
Sekularni Tai či, ki poudarja tako uravnoteženje notranjih energetskih kanalov kot izgrajevanje zdravja, lahko zagotovi potrebno ravnotežje z intelektualnimi in meditativnimi prizadevanji.

vhodna stran

kontakt