Dušan Kuhar: "Ta vadba mi je pomagala odpraviti bolečine v sklepih rok in kolenih, mojemu učitelju pa je omogočila ozdravitev hrbtenice, ki si jo je poškodoval v prometni nesreči. Tekst sem prevedel iz knjige "Wu style Tai chichuan" avtorja Wu Ying-hua in Ma Yueh-lianga".

Zaradi mehkega, počasnega, koherentnega in harmoničnega gibanja je Vu tai či že dolgo znan kot primerna vaja za ženske in moške, stare in mlade, slabotne in močne in za tiste, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni. Dokazano je, da dolgotrajna in skrbna vaja Vu tai čija bistveno izboljša zdravje. Raziskave pri starejših ljudeh so pokazale, da so stanje kosti, mišic in funkcije prebavnega, dihalnega sistema tersrca in ožilja boljši kot pri tistih, ki tega niso počeli. Rentgenske študije pri isti skupini so pokazale samo blago degeneracijo in lokalno odebelitev kosti v sklepih in hrbtenici, s tem da večina normalno hodi brez ukrivljenosti hrbta ali kolen. Njihov povprečni krvni pritisk je 20 mm Hg nižji od kontrolne skupine. Zanje je značilno manjša pogostnost arterioskleroze, imajo pa tudi boljše srčne funkcije.

Klasično delo o Vu tai čiju "Spev o trinajstih kinetičnih gibih" pravi, da je končni cilj vadbe Wu tai čija dolgoživost in večna mladost. To klasično delo tudi pravi : "Kako razveseljivo je opazovati osemdesetletnega mojstra Vu tai čija, kako v boju premaga skupino mladih izzivalcev." To kaže na upočasnitev starostnega procesa in ohranjevanje vitalnosti.

Vu tai či se precej razlikuje od napornih in energetičnih športov kot so tek na dolge proge, igre z žogo, plavanje in drugi. Ti športi spadajo med dinamične fizične vaje, ki so pogojene z napornim delovanjem mišic in povečano potrebo telesa po kisiku. To povzroči serijo fizioloških odzivov, kot so sopihanje, pospeševanje srčnega utripa, zviševanje krvnega pritiska, ki so pogojeni pasivno z adapticijskim in refleksnim mehanizmom telesa preko delovanja vegetativnega živčnega sistema. Očitno so take vaje nevarne za tiste, ki so ostareli ali slabega zdravja in imajo zmanjšano sposobnost prilagajanja, še posebno če se vaje izvajajo prekomerno.

Značilnosti vadbe Vu tai čija so mirnost, lahkotnost, počasnost, sproščenost mišic in živčevja celotnega telesa, in kar je pomembnejše: uporablja se um in pozornost in ne moč. Tisti, ki vadi Vu tai či, mora biti popolnoma osredotočen na izvajanje gibov, kar pomeni, da so vsi gibi nadzorovani z umom. Z vzbuditvijo fizioloških odzivov iz stanja pasivnosti lahko obsežnost in količino vaje prilagodimo svojim potrebam. To je razlog, zaradi katerega lahko Vu tai či vadijo ostareli in oboleli brez škodljivih stranskih učinkov.

Subtilnost vadbe Vu tai čija je v počasnosti gibanja. Vendar počasnost nikoli ne zmanjša intenzivnosti vadbe, nasprotno, aktivna moč se poveča. Na primer: ko izvajamo gib "Oplazenje kolena z sučnim korakom" ob prestopu naprej, bo ob počasnem gibanju izvajalec čutil večjo obremenitev in potrebna energija se bo tudi ustrezno povečala. Isto velja za vse ostale gibe v formi Vu tai čija. Počasnost je bistvena, saj tako lahko možgani kontrolirajo različne fiziološke odgovore. S tako metodo vadbe se tudi vzdržljivost poveča.

Zaradi poudarka na mirnosti med vadbo nekateri imenujejo Vu tai či nei gung* v gibanju. Na začetku vadbe se moramo najprej osredotočiti in se znebiti vseh motečih misli. Gibanje izvajamo z lahkotnostjo, uravnovešeno in kontinuirano, kar ima za posledico pomiritev in osredotočenje uma brez naključnih misli in nereda. Če se ta proces med vajo nadaljuje, se globina miru nemalokrat poveča do absolutne mirnosti. Takrat je teško ločiti med umom in gibanjem, in pojavi se subtilni občutek ne-obstoja kraja in časa. Spremlja ga občutek dobrega počutja in evforije, ki spodbuja učenca, da nadaljuje z vajo. Mirnost tudi pomaga pri povečanju pozornosti, sprosti živčevje in odstrani zaskrbljenost in napetost. Poveča se tudi koordinacija delovanja vegetativnega živčnega sistema, to je simpatičnega živčnega sistema, in vagusa. Biokemične študije so pokazale zmanjšanje nabiranja mlečne kisline in catecholamina v telesu. To je snov, ki pripada simpatomimetičnim aminom, predhodnikom adrenalina, in izzove nastanek hipertenzije in srčnih obolenj.

Vegetativni živčni sistem je kontroliran tudi z možgansko skorjo. Neravnovesje delovanja simpatičnega živčnega sistema in vagusa lahko povzroči take kronične bolezni kot so hipertenzija, čir na želodcu, povečanje hitrosti srčnega utripa, nevrozo in vročico.

Možganska skorja povezuje vse aktivnosti človeškega telesa. Življenje je pravzaprav zaporedje vzburjenskih in depresijskih refleksov možganske skorje, ki jih povzroči stres iz okolja, kakor tudi tisti iz organizma samega. Vadba Vu tai čija povečuje prilagodljivost živčnega sistema ter harmonijo med umom in telesom. Spreminja kaotične misli v mirnost in red ter dviguje učinkovitost delovanja možganske skorje pri usklajevanju kompleksnih fizioloških odzivov, kar tudi povzroča izboljšanje delovanja organov in telesnih sistemov. To je fiziološka osnova za zdravje in dolgoživost, ki smo ga deležni pri vadbi Wu tai čija.

Koristnost abdominalnega dihanja v Vu tai čiju so povečanje vitalne kapacitete, tako da spustimo diafragmo, kar povzroči povečanje in prerazporeditev količine kisika, ki je potreben telesu. Abdominalno dihanje tudi okrepi trebušne mišice, zmanjša trebušne maščobne obloge in velikost trebuha. Spodbuja tudi peristaltiko prebavil in odpravlja napihnjenost, ki jo povzroči preveliko ustvarjanje plina v prebavilih.

Koronarne srčne bolezni, ki so razširjene v srednji starostni skupini ali pri ostarelih, še nimajo učinkovitega sredstva za preventivo in zdravljenje. Mnogi iz medicinskih krogov priznavajo, da je Vu tai či uspešen pri povečanju pretoka v koronarnih arterijah in pri povečanju dotoka krvi ali kisika k srčni mišici. Celo v primeru rekonvalescence po srčnem infarktu zmerna vadba Vu tai čija lahko poveča kapaciteto prenosa kisika k srčni mišici in tako pomaga pri rehabilitaciji. Za koronarne srčne bolezni, ki so posledica zoženih ali zamašenih žil, Vu tai či pri drugih dinamičnih športih verjetno nima pravega tekmeca.

Dobro počutje je sinergetična vsota funkcij hitrosti odzivnosti, tolerantnosti in občutljivosti pri telesni aktivnosti. Da se te funkcije sčasoma zmanjšajo oziroma poslabšajo, je naraven potek stvari, toda fiziološke funkcije telesa se lahko popravijo in senilnost se lahko premaga z umskimi in telesnimi vajami. Uspešnost le-teh je odvisna od delovanja možganov, ki povezujejo in kontrolirajo vegetativni živčni sistem ter delovanje mišic. Vu tai či izboljša te povezave in njihove fiziološke funkcije ter omogoči študentu, da postane krepak in funkcionalen ter tako ohrani normalno življenje celo v visoki starosti.

*Nei-gung = notranja moč. Originalen kitajski sistem či kultivacije (či gung), ki so ga odkrili taoisti*

*tao/taoizem = pot. Praktična mistična religija Kitajske, ki vsebuje koncepte : yin/yang igro nasprotij, naravno duhovnost, spontanost, kitajsko medicino ter umetnost strategije in vojne.